Kdo so metroseksualci in kako jih prepoznamo?
Izraz metroseksualec (spominja na seks v metroju) se je pojavil v sredini devetdesetih, ko je britanski novinar Mark Simpson z njim označil urbanega privlačnega moškega, ki ogromno časa namenja svoji podobi in prakticira »rituale«, ki naj bi bili v domeni žensk: depilacija, uporaba kozmetičnih aparatov, sledenje modnim trendom, obiskovanje trendovskih frizerskih salonov, klubov in telovadnic, facelifting … To je moderni moški, ki je izdelek medijev, oglasov in revij o življenjskem slogu ter ga promovira sodobna popkultura. Fenomen naraščajoče skrbi za videz so sociologi poimenovali feminizacija oz. poženščenje moških.
Sama označim take predstavnike za moške, ki ne znajo, si ne upajo, ki ne vedo, skratka, za moške brez hrbtenice. Za tipičnega predstavnika metroseksualnega življenjskega sloga oz. za ikono metrosov velja angleški nogometaš David Beckham, ki se po »moško« ukvarja z nogometom, tipičnim športom za moške, in sledi vsem možnim modnim trendom.
Lepi kot grški bogovi, pametni kot grški kipi
Običajno se posamezniki vprašamo o njihovi spolni identiteti in usmerjenosti, čeprav naj ta ne bi bila pomembna, ker ima sebe za svoj edini objekt ljubezni. Lahko je torej gej, hetero ali biseksualec. Metromoški, ki jih je vse več, so pravi egoisti in imajo radi samo sebe. Kako naj bi potemtakem zraven ljubili še žensko, saj zaradi pretiranega ukvarjanja s sabo in razkazovanjem svojega brezhibno razvitega telesa svoje ženske sploh ne bi opazili ob sebi.
Njihova žilica za kuhanje, prefinjeni estetski okus, ujetost v hiperpotrošniški vrvež so vsekakor značilnosti, ki naj jih tradicionalni moški ne bi poznal, in so močno v konfliktu s pravo moškostjo. Drugačnost moških, ki se ne umivajo več samo z »vodo in milom«, se kaže tudi v občutljivosti, negotovosti, skrbnosti, narcisoidnosti, čustvenosti in pretiranem opazovanju sebe v ogledalu. Gre zgolj za površino, ki kriči po pozornosti.
Pripadniki tega novodobnega »plemena« bodo poleg fensišmensi srajčk nosili še tiste brez rokavov, da bodo pokazali svoje brezhibno razvite bicepse in dizajnerske tetovaže. Glamur je bil nekdaj zanje velik tabu, današnjemu modelu moškega pa je popolno in izklesano telo najvišji statusni simbol in sinonim za spolno privlačnost, kajti če nisi fit, v seksualnem svetu zdaj ne moreš preživeti.
Ali moški izumirajo?
Čeprav metrofrajer občuduje svoje mišice, izredno težko priskoči na pomoč prijateljici pri prestavljanju omare. To je nepredstavljiv fizični napor. Ne predstavljam si, kaj neki bi izustil ob prošnji, naj naseka drva?! Kje so torej tisti hrusti, ki so fizično sposobni skoraj vsega? Tisti, ki niso skoraj vedno utrujeni? Tisti, ki se vedejo, oblačijo in urejajo kot moški in ponosno nosijo možat »ljubavni tepih«? Tisti, ki imajo poleg naštetega še smisel za humor in so zanimivi ter široko razgledani in uspešni? In ne nazadnje –da še izgledajo preklemansko zapeljivo in so hkrati zvesti? Je to vendarle prevelika pobožna želja samske tridesetletnice in nekaj malega čez v dandanašnjem zablojenem svetu? Ali nam svet res ponuja le novo podobo moškega, ki izgublja klasične moške atribute? In mu do popolne podobnosti z ženskami manjkajo samo še rojevanje, preobčutljivost enkrat na mesec in s tem opravičljiva tečnoba? Uff, imaginacija, ob kateri mi kri popolnoma zaledeni.
Kvalitetne ročne ure. Danes, ko smo vpeti v kolesje nenehne naglice, ko moramo biti tu in naslednji trenutek že tam, je ura naš zelo pomemben sopotnik. Preberi več …