Evropske zastave so danes eden najbolj prepoznavnih simbolov na svetu. Ko vidimo krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi, takoj pomislimo na Evropo. A njena zgodba je veliko starejša od Evropske unije in njen pomen sega dlje od bruseljskih institucij.
Evropska zastava, imenovana tudi zastava Evrope ali zastava Evropske unije, je sestavljena iz kroga dvanajstih zlatorumenih petkrakih zvezd na modri podlagi. Zvezde predstavljajo popolnost, celovitost in enotnost ter niso povezane s številom držav članic, zato se ne spreminja glede na širitev Unije. Zastava je pravokotna, razmerje med širino in dolžino je dva proti tri. Dvanajst zlatih zvezd je centrirano v krogu polmera tretjine širine na temno plavem ozadju. Vse zvezde so pokončne, z enim krakom zgoraj, enakomerno razporejene kot ure na številčnici. Uradni opis, ki ga je leta 1996 izdala EU, pravi, na modrem polju krog dvanajstih zlatih kefljev, katerih konice se ne dotikajo.
Iskanje simbola za vso Evropo
Iskanje simbola se je začelo leta 1950, ko je bil v Svetu Evrope vzpostavljen odbor z namenom preučitve vprašanja o zastavi Evrope. Pojavilo se je veliko idej, jasna tema pa so bile zvezde in krogi. Med prvimi predlogi je bila zastava grofa Richarda Nikolausa von Coudenhove-Kalergija, ustanovitelja Mednarodne panevropske zveze. Vse je temeljilo na križu, zato je Turčija, članica Sveta Evrope od leta 1949, predlog zavrnila. Kalergi je nato predlagal, da bi se križu dodal še polmesec, da bi premostil verske očitke, a tudi to ni uspelo.
Drug predlog je bila zastava Evropskega gibanja z velikim zelenim E na belem ozadju. Naslednja ideja je bila na osnovi olimpijskih krogov, osem srebrnih obročev na modrem ozadju, zavrnjena pa je bila zaradi podobnosti z verigo ali ničlami. Predlagana je bila tudi velika rumena zvezda na modri podlagi, a je bila zavrnjena zaradi podobnosti s teksaško Burnetovo zastavo in zastavo Belgijskega Konga. Zgodnji dizajni so imeli tudi zvezde na zeleni, beli ali rdeči podlagi, a so se zdeli premalo unikatni.
Posvetovalna skupščina je na koncu skrčila predloge na dva. Eden je bil od Salvadorja de Madariage, ustanovitelja College of Europe, ki je predlagal konstelacijo zvezd na modri podlagi, pozicioniranih glede na glavna mesta držav članic, z večjo zvezdo za Strasbourg, sedež Sveta Evrope. Drugi predlog je podal Arsène Heitz, ki je delal na poštnem uradu Sveta Evrope in je poslal več dizajnov. Sprejeta oblika je bila podobna Madariagovi, vendar so bile zvezde razporejene v krog namesto v konstelacijo.
Zakaj ravno dvanajst zvezd
Odbor ministrov se je strinjal, da bi morala imeti zastava krog zvezd, število pa se je s petnajstih zmanjšalo na dvanajst. Petnajst zvezd je sprva predstavljalo število držav članic Sveta Evrope, a se je pojavila težava. Zahodna Nemčija je nasprotovala, ker je bila med članicami tudi sporno ozemlje Posarja, ena zvezda bi tako pomenila priznanje njegove suverenosti. Zato je bilo izbrano število dvanajst kot število brez političnih konotacij, simbol popolnosti in celovitosti. Na ozadju modrega neba zvezde oblikujejo krog, ki predstavlja skupnost. Število dvanajst predstavlja simbol popolnosti in sklenjuje krog apostolov, Jakobovih sinov, Heraklejevih del in mesecev v letu.
Paul M. G. Lévy je narisal natančno obliko nove zastave, kot jo poznamo danes. Parlamentarna skupščina je soglasno izbrala simbol modre barve z obročem dvanajstih zlatih zvezd 25. oktobra 1955, odbor ministrov jo je sprejel 9. decembra 1955, svečano predstavljena pa je bila 13. decembra istega leta v Parizu na gradu Château de la Muette.
Evropska zastava, ki jo poznamo danes, krog dvanajstih zlatih zvezd na temno modrem ozadju, je bila izbrana zaradi popolne mešanice nevtralnosti, brezčasnosti in preprostosti. Njen dizajn se izogiba verskim ali nacionalnim simbolom in zajema univerzalne ideale enotnosti in harmonije. Število dvanajst zagotavlja, da zastava ostane nespremenjena ne glede na rast Evrope.
Od Sveta Evrope do EU
Čeprav zastavo danes povezujemo z Evropsko unijo, jo je prvotno sprejel Svet Evrope, ki jo je izrecno namenil predstavljanju Evrope kot celote. Leta 1983 je Evropski parlament sprejel zastavo, ustvarjeno v Svetu Evrope, in priporočil, da postane tudi simbol Evropskih skupnosti. Evropski svet je predlog potrdil junija 1985, institucije Evropske unije pa so jo začele uporabljati leta 1986. Evropska gospodarska skupnost, predhodnica EU, jo je sprejela na pobudo parlamenta. EU je uporabo podedovala, ko je bila ustanovljena leta 1993.
Zastava se je od takrat uveljavila kot simbol skupnega političnega projekta, ki združuje vse Evropejce. Zgodovina sega v leto 1955, ko je Svet Evrope, mednarodna organizacija za človekove pravice, ta motiv izbrala za svojo uporabo. Tri desetletja pozneje so jo posvojile tudi institucije EU. Evropska zastava se je prvič izobesila pred stavbo Berlaymont, sedežem Evropske komisije v Bruslju, maja 1986. Januarja 2002 je prišla na evrske bankovce in kovance kot simbol evropske identitete.