Računalništvo in internet

Izbrati nacionalno ali generično domeno?

Pot do spletne predstavitve se prične z idejo. Kmalu zatem sledi registracija domene, torej registracija spletnega naslova. Domena je sestavljena iz dveh delov. Prvi del imenujemo domensko ime, ki je v večini primerov lahko dolgo od 2 do 63 znakov, drugi del pa je domenska končnica. Najbrž ne preseneča dejstvo, da večini glavno težavo predstavlja izbira imena domene.domene
Ne le, da si je težko izmisliti dobro ime, potrebno se je tudi zavedati, da je velika večina dobrih imen že dolgo časa zasedenih.
Danes bomo to težavo pustili ob strani ter se raje posvetili izbiri domenske končnice. Tudi ta je namreč zelo pomembna, saj si z napačno izbiro lahko močno otežimo svoj spletni projekt. Pravzaprav lahko že na samem začetku krenemo na povsem napačno pot.

Poznamo različne vrste domen

Glede na domenske končnice ločimo vrste domen. Poznamo generične domene, nacionalne domene ter tematske domene. Čeprav je slednje mogoče registrirati že več let, pa se nekako še vedno niso prijele. Večina se odloči za generično ali nacionalno domeno. Ali izbira predstavlja težavo tudi vam? Berite dalje in kmalu boste dobili odgovor na svoje vprašanje. Najprej pa definirajmo pojma, da bo vsak bralec razumel, o čem teče beseda, ter na koncu izbral ustrezno vrhnjo domeno.

domenske-končnice Generične domene so tiste, ki ponazarjajo lastnosti oz. značilnosti. Daleč najbolj priljubljena generična domena je .COM (commercial), poleg nje pa se uporabljajo tudi .NET (network), .ORG (organization), .INFO (information), .BIZ (business) in nekatere druge.
Nacionalne domene pripadajo posameznim državam. Slovenska nacionalna domena je .SI, s katero upravlja vrhovni register ARNES. Vse nacionalne domene so sestavljene iz dveh črk. Med Evropejcem bolj poznane spadajo tudi .DE (Nemčija), .AT (Avstrija), .HR (Hrvaška), .IT (Italija), .FR (Francija), .ES (Španija), .EU (Evropska unija) in nekatere druge.

Katero domeno torej izbrati – nacionalno ali generično?

Recept je povsem preprost, glasi pa se nekako tako. Če je izbrano domensko ime v kombinaciji z domensko končnico .COM prosto, domeno registrirajte. Čeprav na njej morda ne boste postavili spletne strani (temveč raje na nacionalni), z registracijo zavarujte domeno pred konkurenco. Podobno velja za domeno .NET, ki je prav tako zelo priljubljena.
Sicer pa – v kolikor imate namen postaviti spletno stran v slovenščini, sta logični izbiri domena .SI ter .COM. Kje jo boste postavili, je povsem odvisno od vas, saj bistvenih razlik ni. Morda smo v Sloveniji nekoliko bolj navajeni na domeno .SI, vendar tudi .COM uživa visoko stopnjo zaupanja. Podobno velja za tujejezične strani. Stran v nemščini postavite na domeno .DE ali .COM, stran v italijanščini na .IT ali .COM, … Možni alternativi v vseh omenjenih primerih sta domeni .NET in .EU.
Kaj pa, če želite postaviti večjezično stran? Prva možnost je registracija zgolj ene domene. Če se le da, naj bo to domena .COM, nato pa v različne mape postavite različne jezikovne različice. Npr. v /si naj se nahaja slovenska, v /de nemška, v /hr hrvaška, neposredno na domeni pa angleška različica spletne strani. Druga možnost pa je, da registrirate več domen ter na vsako izmed njih postavite ustrezno jezikovno različico spletne strani. Registrirajte domeno .SI in nanjo postavite stran v slovenščini, na .HR postavite stran v hrvaščini, na .DE v nemščini, na .COM ali .NET pa v angleščini.