Prav vsakega od nas kdaj pa kdaj zanima, kakšno bo vreme v naslednjih dneh, sploh pa smo na to pozorni takrat, kadar se odpravljamo v hribe, na izlet v naravo ali na daljše ali krajše počitnice. Nič čudnega ni, da nekateri ljudje prav vsak dan spremljajo vremensko napoved, saj je za marsikoga zelo pomembno, ali bo naslednje dni sončno, deževno, mrzlo, vroče in tako dalje, še posebej pa to velja za tiste, ki veliko časa preživijo na prostem oziroma v naravi.
Spet drugi ljudje spremljajo vremensko napoved le občasno, saj jim je ta pomembna predvsem v prostih dneh ali takrat, kadar načrtujejo kakšen prijeten dogodek, pa naj bo to le popoldansko kolesarjenje ali rolanje, ki bi ga popoldanska ploha hitro pokvarila, zimski vzpon v hribe, ko je še kako pomembno, kakšne bodo vremenske in kakšne so gorske razmere v trenutku, ko se spuščamo z vrha, ali pa mogoče dolgo načrtovana poroka ali praznovanje jubileja na prostem, katerega uspešnost je odvisna prav od vremenskih pogojev oziroma sonca.
Vremensko napoved so včasih prav vsi gledali kar po televiziji, v okviru večernih poročil, ali pa so jo pogledali v časopisu, v današnjih sodobnih časih pa jo ujamemo mimogrede, ko med vožnjo v službo ali iz nje v avtu poslušamo radio, še večkrat pa jo poiščemo kar na svetovnem spletu.
Ne glede na to, ali spremljamo vremensko napoved v sliki, ki jo razume vsak otrok, saj je prikazana s preprostimi risbami sonca, oblakov ali dežnih kapelj, ali jo beremo v besedi oziroma si ogledamo tudi bolj podrobne vremenske karte in jih skušamo dešifrirati, pa se moramo zavedati, da vremenska napoved nikoli ni stoodstotno zanesljiva, ampak gre vedno zgolj za predvidevanje, kakšna bo.
To še posebej velja za takrat, kadar načrtujemo potovanje, dopust ali počitnice oziroma kak drug dogodek v naslednji polovici leta, čez nekaj mesecev ali še kasneje in si seveda želimo, da bi bilo točno takrat, tistih 14 dni, tisti teden ali tisti dan zares lepo. Tudi če bi obstajala vremenska napoved, ki bi nam lahko napovedala vreme za tako daleč naprej, to še ne bi pomenilo, da bi bilo takrat res sonce, če bi bilo to morda obljubljeno.
Na vremenoslovce se zato ne smemo jeziti, čeprav včasih napovejo drugačne vremenske razmere, kot se potem v resnici zgodijo, prav tako pa se ne splača jeziti na dež, sneg in druge vremenske pojave, ki nam prekrižajo načrte oziroma nam niso všeč. Vedeti moramo namreč, da se morda zaradi njih kdo prav v istem trenutku, ko se mi zmrdujemo nad njimi in smo slabe volje, zelo veseli.
Ko je suša in uživamo v vročem soncu na morju, si kmetovalci, sadjarji in vrtičkarji želijo dež, ki bi suho zemljo vsaj malo zmočil in tako poskrbel za rast rastlin oziroma za ohranitev pridelka. Po drugi strani pa se med zmrdovanjem nad snegom in plundro v mestih, marsikdo veseli smučanja in drugih zimskih športov v naravi oziroma se takrat, ko večina zmrzuje v največjem mrazu, navdušenci nad lednim plezanjem odpravijo tja, kjer je še bolj mraz, saj je takrat plezanje po zaledenelih plazovih najbolj varno.