V najširšem pomenu besede domena predstavlja vir internetnega protokola (IP), na primer osebni računalnik, ki se uporablja za dostop do svetovnega spleta, strežnik za gostovanje spletnih strani, samo spletno stran ali drug servis za spletno komunikacijo. Mnogo bolj razumljivo bo, če zapišemo, da je domena spletni naslov, na katerem je dostopna posamezna spletna stran.
Zelo dobro razlago o tem, kaj je domena, si lahko preberete tudi na povezavi http://registracijadomene.si/domena.
Kako je domena sestavljena?
Najbolje bo, da si sestavo domene ogledamo kar na konkretnem primeru – gmajnica.com. Kot lahko vidite, je domena sestavljena iz treh delov. Del na levi strani je ime domene, temu sledi pika, na koncu pa je še domenska končnica. Pogosto pred domeno stoji še zapis www. – gre za poddomeno, ki je od glavnega dela strukture zopet ločena s piko.
Naj kot zanimivost dodamo, da ima domena lahko povsem poljubne poddomene. Tako bi pred zapisom gmajnica.com lahko imeli blog., admin., trgovina., e-posta. ali karkoli drugega.
Domenske končnice razdelimo v tri kategorije
Domenske končnice lahko razdelimo na generične, nacionalne in tematske. Generične so splošne, mednje pa uvrščamo končnice com, net, org, biz in podobne. Z njimi izražamo neko splošno dejavnost: com – commercial, net – network, org – organization, biz – business.
Nacionalne domenske končnice so tiste, ki izražajo državo, kateri pripadajo. Med domačimi uporabniki spleta je nedvomno najbolj poznana domenska končnica si (Slovenija), marsikdo pa je med brskanjem po spletu naletel tudi na de (Nemčija), at (Avstrija), it (Italija), fr (Francija), eu (Evropska unija) in številne druge.
Omenili smo še tematske domene, ki že same po sebi nakazujejo na neko tematiko oziroma dejavnost. Najbolje, da vam jih nekaj kar predstavimo, saj si boste tako najlažje predstavljali, za kaj točno gre v primeru tematskih domen. Mednje uvrščamo končnice, kot so center, club, bike, surf, work, photo, love, gift, toys, band, dance, guru, review, digital, care, agency in mnoge druge.
Register, registrar in nosilec domene
Ko govorimo o domenah, ne moremo mimo treh udeležencev procesa registracije domene. Prvi je register oziroma vrhovni registrar, ki skrbi za bazo registriranih domen ter delovanje vrhnjih domenskih strežnikov. Za vsako vrhnjo domeno oz. domensko končnico obstaja zgolj en register.
Registrar je ponudnik registracije domen. Je torej podjetje, pri katerem lahko fizične in pravne osebe registrirajo domene. Poleg same registracije je pri registrarju možno izvesti tudi podaljšanje ali prenos domene.
Nosilec domene pa je tisti, kateremu v danem času pripada domena. Domeno je mogoče registrirati za obdobje od 1 do 10 let (si domeno zgolj do 5 let), nato pa jo nosilec lahko po želji tudi podaljša. V kolikor je ne, ta najprej pridobi status karantene, ko je ne more podaljšati nihče drug kot njen trenutni nosilec, nato pa domena zopet postane prosto dostopna vsem.